Skip to content
Uspešnica

Na stara leta sem vzljubil svojo mamo

Avtor: Dušan Jovanović


  • leto izida: 2018
  • št. str.: 286
  • isbn: 9789612843823
  • cena: 24,00 EUR
  • leto izida: 2018
  • št. str.: 300
  • isbn: 9789612844707
  • cena: 18,99 EUR
  • Možnost branja na mobilnih napravah ter e-bralnikih, več o tem si preberite tukaj.

O knjigi

Knjiga Dušana Jovanovića z naslovom Na stara leta sem vzljubil svojo mamo je žanrski hibrid eseja, avtobiografije in memoarjev. V njej se avtor posveča zanj in za njegovo življenje pomembnim drugim. To so na eni strani njegovi sodobniki, umetniški kolegi, pa tudi po vsem svetu prepoznavne kulturne in politične ikone, kot so Rade Šerbedžija, Brigitte Bardot, Silvio Berlusconi, na drugi strani pa tudi ljudje iz avtorjevega intimnejšega, osebnega prostora. Posamezni portreti se prepletajo z avtorjevimi spomini na otroštvo, odraščanje, vojaščino, profesionalno in družinsko življenje. Knjiga Dušana Jovanovića tako sestavlja mozaik vtisov in osebnih izkušenj, hkrati pa odkrito spregovori tudi o avtorjevem odnosu do najrazličnejših aktualnih in brezčasnih tem.

Recenzije

»Mojstrovina med avtobiografijami.«
-(Mladina).

»Ne sodi. Opisuje. Spominja se. Spoveduje se. Mojstrsko piše.«
-(Dnevnik).

»Ljubljana in Slovenija sta z Jovanovičevim delom dobila tisto, kar številna mesta imajo, marsikatero pa tudi ne: insajdersko opisovanje ljudi, trendov, pojavov, anekdot, ki tvorijo duha nekega okolja. Beograd, denimo, ima takšen spomenik v Tirnaničevem Beogradu za začetnike, Miljenko Smoje je izpisal nepozabne portrete Splita in drugih dalmatinskih mest in krajev, Tone Partljič je pisal o Mariboru ...«
-(Primorske novice).

»Zelo preprosto je. Zaradi njegove zadnje knjige Na stara leta sem vzljubil svojo mamo sem jaz vzljubila Dušana Jovanovića. Prej sem ga občudovala, njegove tekste, drame, knjige, oboževala njegove eruditske monologe, a po tej knjigi sem ga vzljubila, tako zares.«
-(Vesna Milek, Delo).

O avtorju

Dušan Jovanovič (1939–2020) je bil eden najbolj plodovitih in prepoznavnih slovenskih dramatikov in gledaliških režiserjev, luciden esejist, kolumnist in pisatelj, med drugim tudi predsednik Prešernovega sklada (2005–2008). V Ljubjani je na Filozofski fakulteti najprej diplomiral iz angleščine in francoščine, nato pa je študiral režijo na AGRFT. Konec šestdesetih let je bil eden od ustanoviteljev in direktor Gledališča Pupilije Ferkeverk, v okviru katerega je bila uprizorjena kultna predstava Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki.

Svoje sožalje, zapis ali spomin lahko zapišete v virtualno žalno knjigo tukaj.

Več o avtorju