Ni na voljo

Nacistična literatura v Amerikah

Roberto Bolano

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Beletrina
Prevod:: Irena Levičar
Kategorije:: Prevodno leposlovje

Kratka proza

Esejistika

Razprodane knjige
Ocena bralcev:

Trda vezava ni na voljo

Leto izida

2011

Št. strani

206

ISBN

978-961-242-339-1

25,00 €

Nacistična literatura v Amerikah (izšla leta 1996), je na prvi pogled enciklopedija fiktivnih desničarskih pesnikov in romanopiscev iz obdobja 1894 do 2021. Z literarnega stališča gre za humorno in kritično prozo čilskega pisatelja Roberta Bolaña, ki se v svojih delih ukvarja z metaforičnim iskanjem literarnega avtorja in literarnimi postopki. V to literarno raziskovanje Bolaño vpleta trenutke iz zgodovine fašizma, ki pa smo mu (vedno znova) priča v našem vsakdanjiku: »Do konca svojih dni je zaničeval Jude in homoseksualce, pred smrtjo pa je začel postopoma sprejemati temnopolte.« V tem literarnem kompendiju odmeva tudi spomin na zloglasno organizacijo Eichmannovega transporta ljudi v smrt.V Nacistični literaturi lahko odkrijemo satiro levičarskih pisateljev, pod katero se skriva prijateljska empatija z vsemi temi čudaškimi življenjskimi stili, začinjena s suhim humorjem: »Umrl je zaradi pljučne atrofije. Njegovo delo, razpršeno po revijah, obsega več kot petdeset kratkih zgodb in pesem v sedemdesetih verzih, posvečeno podlasici.«

Roberto Bolaño (1953 – 2003) se je rodil v Santiagu v Čilu. Pesnika, pisatelja in esejista je New York Times označil za najvplivnejšega avtorja svoje generacije v latinskoameriški literaturi. Leta 1999 je prejel nagrado Rómulo Gallegos za roman Divji detektivi, leta 2008 pa so ga posthumno nagradili z nagrado national book critics award circle za roman 2666.

Več o avtorju

Nacistična literatura je na videz čisto resen vodnik skozi različne nacionalne literature in avtorje, njihova dela, pri čemer ne umanjka nekakšna ljubiteljska vznesenost in navdušenost. Nanizano je eno avtorsko ime za drugim, nekaj podatkov o poklicu in hobijih, popis glavnih del, fakti o sprejemu pri kritiki, pikanterije, ljubavna orientiranost, takšne stvari. Vendar kmalu vidimo, da ne gre za fakte; ko je recimo kot datum smrti zapisana kakšna letnica iz prihodnosti, ko se pripovedovalec izmakne filološki skoposti in se naracija razbohoti, slej ko prej duhovito. (Matej Bogataj, www.mladina.si)