Ni na voljo

Telefonski klici

Roberto Bolano

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Beletrina
Prevod:: Veronika Rot Gabrovec
Kategoriji:: Prevodno leposlovje

Kratka proza
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2013

Št. strani

230

ISBN

978-961-242-565-4

26,00 €

Hemingway je kratko zgodbo primerjal z ledeno goro: kar je vidno, je vedno manjše od tistega, kar je skrito pod vodo. Kratke zgodbe kultnega čilskega pisatelja Roberta Bolaña so mogočni literarni icebergi. Njegove zgodbe so otipljive, težke in trdne, obenem pa se v njihovi srži pretakajo skrivnostne sile, ki v mnogoterih podobah odsevajo na površini. Zgodbe ustvarjajo resničnost. Bolañova literatura izgovarja resnico. Kdo so osrednji liki zgodb v Telefonskih klicih? Izseljeni argentinski pisatelj Sensini, ki mlajšega pisateljskega kolega uvede v pustolovščino pobiranja denarnih nagrad na literarnih natečajih. Joanna Silvestri, nekdanja diva porno filma. Henri Simon Leprince, tretjerazredni pisateljček, in njegove dogodivščine v burnih časih druge svetovne vojne. William Burns, prostodušni Kalifornijec, ki se zaplete v ljubezenski trikotnik in v nesmiseln umor. In še drugi. Skupaj štirinajst zgodb, ki dokazujejo neprimerljivo nadarjenost in razumsko ostrino pisatelja, ki je s svojim pisanjem razbijal stereotipe in postavljal temelje novi literaturi.

Roberto Bolaño (1953 – 2003) se je rodil v Santiagu v Čilu. Pesnika, pisatelja in esejista je New York Times označil za najvplivnejšega avtorja svoje generacije v latinskoameriški literaturi. Leta 1999 je prejel nagrado Rómulo Gallegos za roman Divji detektivi, leta 2008 pa so ga posthumno nagradili z nagrado national book critics award circle za roman 2666.

Več o avtorju

Tega čilskega pisatelja in pesnika (1953–2003) smo v slovenščini do zdaj že lahko brali v treh romanih, Noč v Čilu, v Divjih detektivih in literarnem hibridu Nacistične literature v Amerikah. V četrto ga spoznavamo še skozi zbirko kratkih zgodb, v katerih kot glavni junaki pogosto nastopajo s knjigami, literaturo in filmi povezani liki, ki se zapletajo v nenavadne in tudi bizarne pripetljaje. Poglejmo dva primera: v zgodbi Sensini se mladi pisatelj udeleži literarnega natečaja, na katerem doseže četrto mesto in naveže stik z uspešnejšim stanovskim kolegom Sensinijem, ki se s pobiranjem nagrad na literarnih natečajih tudi preživlja. V zgodbi Literarna pustolovščina pa se pisatelj B v svoji knjigi ponorčuje iz precej bolj slavnega pisatelja A, vendar ta v svoji recenziji B-jevo knjigo pohvali, kar pri B-ju, sploh potem ko A zelo pozitivno in poglobljeno oceni njegovo drugo knjigo samo en dan po izidu, sproži zanimanje, kako je le to mogoče, in se odloči, da se bo z njim srečal. Ostroumno in spretno napisane zgodbe z latinskoameriškim literarnim sentimentom. (Samo Rugelj, Bukla)