Dnevnik 1909-1912 / 1

Franz Kafka

Zbirka:: Beletrina
Prevod:: Tomo Virk
Kategorije:: Prevodno leposlovje

Biografija, avtobiografija in dnevniki

Slovenski knjižni sejem

Izbrana dela Franza Kafke

Beletrinin bazar
Ocena bralcev:

2. XI. 1911 Danes zjutraj prvič po dolgem času spet radost ob predstavi noža, ki se obrača v mojem srcu.

Trda vezava

Leto izida

2009

Št. strani

247

ISBN

978-961-242-256-1

25,00 €
E-knjiga

Leto izida

2009

Št. strani

247

ISBN

978-961-242-607-1

9,99 €

Ob Kafkovih dnevnikih moramo pomisliti na izjemno široki pisateljski razpon, ki ga nudi dnevniški medij. V Kafkovem primeru so dnevniški zapiski v teku let doživeli veliko preobrazbo. Začetni dnevniški zapiski, ki jih prinaša prva od treh načrtovanih knjig Kafkovih dnevnikov, so pisani sicer kot zasebne beležke, ki pa so deloma izjemno literarizirane, prehajajo v prozo in esej ter se še umeščajo v praško tradicijo tistega časa, ko ni bilo neobičajno, da so si ljudje v Kafkovi družbi prebirali iz svojih dnevnikov, jih v primerih obnavljanja skupnih doživetij celo primerjali in po potrebi korigirali. V zgodnjih Kafkovih dnevnikih tako kar mrgoli izjemno natančnih popisov situacij, s posebno pozornostjo za geste in telesnost ljudi. Kasneje se Kafkova pozornost postopoma premesti na opisovanje spominov in domislic. Pisanje dnevnikov postaja za Kafko medij za samostabilizacijo in pomiritev, za sidranje v jeziku.

Franz Kafka (1883–1924, Praga, Češka) velja za klasika svetovne književnosti in literarno legendo, čeprav je za časa svojega življenja objavil le manjši del svojega pisateljskega opusa. Njegova najbolj znana dela so romani Proces, Grad in Amerika, napisal pa je tudi številne kratke zgodbe, pisma in eseje. Po avtorju so poimenovali mednarodno literarno nagrado.

Več o avtorju

Kafka je vedno veljal za beg iz realnosti, njegovi dnevniki pa to še podvojijo. Predvsem pa postavijo kot izziv vprašanje izvora umetniške moči. Zavarovalniški uradnik, ki dela po šest ur v uradu vsak dan razen nedelje, in ki umre že pri 41 letih. Bomo v njem iskali literarnega genija? V nobenem oziru, toda prav to je bil Kafka. (Bernard Nežmah, www.mladina.si)